Skorajpolovica svetovnih oblačil je izdelanih iz poliestra in Greenpeace napoveduje, da se bo ta količina do leta 2030 skoraj podvojila. Zakaj? Trend športnega prostega časa je eden od glavnih razlogov zanj: vse več potrošnikov išče raztegljivejša in bolj odporna oblačila. Težava je v tem, da poliester ni trajnostna tekstilna možnost, saj je narejen iz polietilen tereftalata (PET), najpogostejše vrste plastike na svetu. Skratka, večina naših oblačil prihaja iz surove nafte, medtem ko Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) poziva k drastičnim ukrepom, da bi ohranili svetovno temperaturo za največ 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.

Pred tremi leti je neprofitna organizacija Textile Exchange pozvala več kot 50 tekstilnih, oblačilnih in maloprodajnih podjetij (vključno z velikani, kot so Adidas, H&M, Gap in Ikea), naj do leta 2020 povečajo uporabo recikliranega poliestra za 25 odstotkov. Uspelo je: prejšnji mesec , je organizacija izdala izjavo, v kateri slavi, da podpisniki niso le dosegli cilja dve leti pred rokom, ampak so ga dejansko presegli s povečanjem uporabe recikliranega poliestra za 36 odstotkov. Poleg tega se je letos izzivu pridružilo še dvanajst podjetij. Organizacija napoveduje, da bo do leta 2030 recikliranih 20 odstotkov vsega poliestra.

Reciklirani poliester, znan tudi kot rPET, se pridobiva s taljenjem obstoječe plastike in njenim ponovnim predenjem v nova poliestrska vlakna. Medtem ko se veliko pozornosti posveča rPET-u, izdelanemu iz plastičnih steklenic in posod, ki jih zavržejo potrošniki, je v resnici polietilen tereftalat mogoče reciklirati iz postindustrijskih in potrošniških vhodnih materialov. Ampak samo za primer, pet steklenic soda daje dovolj vlaken za eno zelo veliko majico.

čepravrecikliranje plastikezveni kot nesporno dobra ideja, praznovanje rPET še zdaleč ni enotno v skupnosti trajnostne mode. FashionUnited je zbral glavne argumente obeh strani.

Reciklirani poliester: prednosti

1. Preprečevanje odlaganja plastike na odlagališča in v ocean-Reciklirani poliester daje drugo življenje materialu, ki ni biološko razgradljiv in bi sicer končal na odlagališču ali v oceanu. Po podatkih nevladne organizacije Ocean Conservancy vsako leto v oceane vstopi 8 milijonov metričnih ton plastike, poleg ocenjenih 150 milijonov metričnih ton, ki trenutno krožijo v morskih okoljih. Če bomo ohranili ta tempo, bo do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Plastiko so našli v 60 odstotkih vseh morskih ptic in 100 odstotkih vseh vrst morskih želv, ker plastiko zamenjajo za hrano.

Kar zadeva odlagališča, je Agencija Združenih držav za varstvo okolja poročala, da so odlagališča v državi samo v letu 2015 prejela 26 milijonov ton plastike. EU ocenjuje, da bodo enako količino letno ustvarile njene članice. Oblačila so nedvomno velik del problema: poročilo Akcijskega programa za odpadke in vire (WRAP) v Združenem kraljestvu ocenjuje, da vsako leto na odlagališčih konča za približno 140 milijonov funtov oblačil. »Prevzemanje plastičnih odpadkov in njihovo spreminjanje v uporaben material je zelo pomembno za ljudi in naše okolje,« je povedala Karla Magruder, članica upravnega odbora Textile Exchange, v elektronskem sporočilu FashionUnited.

2. rPET je prav tako dober kot čisti poliester, vendar za njegovo izdelavo potrebuje manj sredstev - Reciklirani poliester je po kakovosti skoraj enak osnovnemu poliestru, vendar njegova proizvodnja zahteva 59 odstotkov manj energije v primerjavi s čistim poliestrom, glede na študijo iz leta 2017 Švicarski zvezni urad za okolje. WRAP ocenjuje, da bo proizvodnja rPET zmanjšala emisije CO2 za 32 odstotkov v primerjavi z navadnim poliestrom. »Če pogledate ocene življenjskega cikla, je rPET bistveno boljši od neobdelanega PET,« dodaja Magruder.

Poleg tega lahko recikliran poliester prispeva k zmanjšanju črpanja surove nafte in zemeljskega plina iz Zemlje, da bi naredili več plastike. »Uporaba recikliranega poliestra zmanjšuje našo odvisnost od nafte kot vira surovin,« piše na spletni strani blagovne znamke Patagonia, ki je najbolj znana po izdelavi flisa iz rabljenih steklenic sode, neuporabnih proizvodnih odpadkov in ponošenih oblačil. »Omejuje odpadke, s čimer podaljšuje življenjsko dobo odlagališč in zmanjšuje strupene emisije iz sežigalnic. Pomaga tudi pri spodbujanju novih tokov recikliranja oblačil iz poliestra, ki jih ni več mogoče nositi,« dodaja založba.

»Ker poliester predstavlja približno 60 odstotkov svetovne proizvodnje PET-a – približno dvakrat toliko, kot se uporablja v plastičnih steklenicah – lahko razvoj nedeviške dobavne verige za poliestrska vlakna močno vpliva na svetovne potrebe po energiji in virih,« trdi ameriška znamka oblačil. Nau, znan tudi po tem, da daje prednost možnostim trajnostnih tkanin.

Reciklirani poliester: slabosti

1. Recikliranje ima svoje omejitve -Številna oblačila niso izdelana samo iz poliestra, temveč iz mešanice poliestra in drugih materialov. V tem primeru jih je težje, če ne nemogoče, reciklirati. »V nekaterih primerih je to tehnično izvedljivo, na primer mešanice s poliestrom in bombažem. Je pa še na pilotni ravni. Izziv je najti postopke, ki jih je mogoče ustrezno povečati, in še nismo tam,« je leta 2017 dejal Magruder za revijo Suston Magazine. Nekatere laminacije in končne obdelave, ki se uporabljajo na tkaninah, lahko povzročijo, da jih ni mogoče reciklirati.

Tudi oblačil, ki so 100-odstotno izdelana iz poliestra, ni mogoče večno reciklirati. Obstajata dva načina recikliranja PET: mehansko in kemično. »Mehansko recikliranje pomeni, da vzamemo plastično plastenko, jo operemo, raztrgamo in nato spremenimo nazaj v poliestrski čip, ki gre nato skozi tradicionalni postopek izdelave vlaken. Kemično recikliranje vzame odpadni plastični izdelek in ga vrne v prvotne monomere, ki se ne razlikujejo od čistega poliestra. Ti se lahko nato vrnejo v običajni proizvodni sistem poliestra,« je pojasnil Magruder za FashionUnited. Večina rPET je pridobljena z mehanskim recikliranjem, saj je najcenejši od obeh postopkov in ne zahteva nobenih kemikalij razen detergentov, potrebnih za čiščenje vhodnih materialov. Vendar pa lahko "s tem postopkom vlakno izgubi svojo moč in ga je zato treba zmešati z neobdelanimi vlakni", ugotavlja švicarski zvezni urad za okolje.

"Večina ljudi verjame, da je plastiko mogoče neskončno reciklirati, vendar se vsakič, ko se plastika segreje, degenerira, zato se poznejša ponovitev polimera razgradi in plastiko je treba uporabiti za izdelavo izdelkov nižje kakovosti," je povedala Patty Grossman, soustanoviteljica Two Sisters Ecotextiles, v elektronskem sporočilu FashionUnited. Textile Exchange pa na svojem spletnem mestu navaja, da je rPET mogoče reciklirati več let: »oblačila iz recikliranega poliestra naj bi se neprekinjeno reciklirala brez poslabšanja kakovosti«, je zapisala organizacija in dodala, da ima cikel oblačil iz poliestra potencial, da postane » sistem zaprte zanke« nekega dne.

Tisti, ki sledijo Grossmanovemu razmišljanju, trdijo, da bi moral svet na splošno proizvesti in porabiti manj plastike. Če javnost verjame, da je vse, kar zavržejo, mogoče reciklirati, verjetno ne bo videla nobene težave v tem, da bi še naprej uporabljala plastične izdelke za enkratno uporabo. Na žalost se le majhen del plastike, ki jo uporabljamo, reciklira. Po podatkih ameriške agencije za varstvo okolja je bilo leta 2015 v ZDA recikliranih le 9 odstotkov vse plastike.

Tisti, ki pozivajo k manj slavnostnemu pogledu na rPET, zagovarjajo, da bi bilo treba modne znamke in kupce spodbujati, da čim bolj dajejo prednost naravnim vlaknom. Konec koncev, čeprav rPET porabi 59 odstotkov manj energije za proizvodnjo kot čisti poliester, še vedno potrebuje več energije kot konoplja, volna ter organski in običajni bombaž, glede na poročilo Stockholmskega inštituta za okolje iz leta 2010.